Description
Moka za palačinke, ki vključuje naši dve odlični moki, je najboljša moka za pripravo palačink in carskega praženca. V izdelek smo vključili moko iz enozrnice in pirino polbelo moko. Tako ekološka enozrnica, kot tudi ekološka pira spadata med pražita. Rasteta v ovoju, kar jima nudi še dodatno zaščito pred zunanjimi vplivi. Obe moki imata odlične hranilne vrednosti, zato moka za palačinke ni le odlična moka za kulinarično ustvarjanje, pač pa je tudi ena bolj zdravih mok. Njena uporabnost daleč presega le pripravo palačink in carskega praženca, saj se odlično obnese tudi za pripravo raznega drugega peciva, pa tudi testa za pizzo, focaccio ali kruh.
Nekaj receptov z moko za palačinke
- Valentinove palačinke
- Ameriške bananine palačinke
- Sushi rolice
- Gratinirane skutne palačinke
Splošno o enozrnici
Enozrnica je najbolj izvirna oblika gojene pšenice. To je prvo žito, ki ga je pračlovek nabiral, ko se je ustalil in nehal seliti. Enozrnica tako spada med pražita in je bila poleg dvozrnice in ječmena dolga tisočletja najpogosteje gojena vrsta žita. Medtem ko pšenica in druge vrste žita oblikujejo štiri pa tudi več zrn po klasnem vretenu, je za enozrnico značilno, da oblikuje le eno do največ dve zrni na vsakem klasnem vretenu. Zato je pri enozrnici veliko manj pridelka, dela pa je več, saj je treba zrnje po žetvi še oluščiti. A zadnja leta se enozrnica ponovno vrača na polja, predvsem v ekološkem kmetovanju. Najbolj razširjena je pridelava enozrnice v Avstriji, Nemčiji in Švici.
Enozrnica se uporablja za mletje v moko, ki je zlato rumene barve in rahlo oreškastega okusa ter za kosmiče. Enozrnico tudi kosmičimo, saj so kosmiči iz enozrnice sestavina našega izdelka 5 Ž kosmiči.
Splošno o piri
Pira je prastara vrsta pšenice in jo uvrščamo med t.i. pražita. Najstarejše najdbe pire izvirajo iz Bližnjega vzhoda. V Evropo se je prenesla pred 3.000 pr.n.št., najprej na vzhod, nato še v nemško govoreče predele. Pridelava pire se je v 20. stoletju precej zmanjšala predvsem zaradi manjših pridelkov ter težje pridelave. Pira raste tako kot enozrnica v ovoju, ki sicer predstavlja naravni ščit pred zunanjimi vplivi, vendar je potrebno žito pred uporabo oluščiti. V sodobnejši prehrani je pira ponovno pridobila na veljavi, največ pire pa se pridela ekološko. Že Hildegard von Bingen je piro uvrščala med varovalna in dietna živila.
Pira je eno najbolj koristnih in uporabnih žit. Poleg tega, da se melje v polbelo moko, piro meljemo tudi v druge tipe mok pirino polnozrnato moko in pirino belo moko.
Pri mletju dobimo tudi pirin zdrob in pirine otrobe, Piro tudi kosmičimo v pirine kosmiče. Oluščena in rahlo obrušena pira – pirina kaša – pa je odlična kot priloga.


























