Koledarsko leto se zaključi pozimi, šolsko leto spomladi, za nas pridelovalce pa je zaključek enega leta sredi poletja. Julij je namreč tisti mesec, ko se zaključi cikel od setve do žetve semen. To je čas za spravilo večjega dela pridelkov, ki smo jih posejali lansko jesen in za njih skrbeli vso pomlad.
Topli poletni dnevi so za dozoritev žit sicer dobrodošli, a letošnja poletna vročina je bila res neprizanesljiva. Težko so jo prenašali tisti, ki so se hladili nekje v senci krošenj dreves ali ob morju, kaj šele mi ob tako napornem delu, kot je spravilo pridelkov. Dnevi, ko smo zaskrbljeni opazovali temne oblake in si sicer želeli dežja, ne pa tudi neviht, so zdaj mimo.
Semena naših ekoloških žitaric pire, enozrnice, dvozrnice, rži, ječmena, pšenice, durum pšenice in ovsa so pospravljena. 
Žetev je bila na kmetijah že od nekdaj praznik. Danes z modernimi kombajni je žetev sicer zelo drugačna, a je še vedno to eno posebno obdobje v pričakovanju letine zlatega zrnja. Brnenje kombajnov, meglica, ki jo puščajo za seboj in zvok padajočega zrnja je res nekaj posebnega. 
Za kmeta je to zaključek več mesecev trajajočega projekta in kot vsi drugi ljudje, tudi mi s ponosom opazujemo rezultate svojega dela.
Zato so taki trenutki ob kavici in dobri knjigi še toliko bolj neprecenljivi.
