Bio žitarice

Žitno seme je vir življenja, saj so žitarice pomemben del prehrane našega planeta. Ekološka žita so še posebnega pomena, saj so pridelana na zdrav, okolju prijazen način. Izvor kmetijske pridelave žit je skoraj nemogoče določiti, so pa divja žita uporabljali za prehrano že pred 32.000 leti. Načrtno so začeli žita gojiti na Bližnjem vzhodu pred več kot 10.000 leti. Prvi žiti, ki so ju načrtno gojili, sta bili enozrnica in dvozrnica, ki najdeta mesto tudi na naših poljih. Raznovrstnost žitnih sort nam je zelo pomembna, zato na naši kmetiji sejemo med 10 in 12 vrst ekoloških žitaric:

Poleg bolj znanih žit najdejo na naših poljih mesto tudi pozabljene kulture kot so enozrnica, dvozrnica, pira, horasan pšenica ter tudi oves. Imenujemo jih »pražita«. Gre za skupino žit, ki se v svoji sestavi vse od izvora niso spremenila. Zaradi svoje prvobitnosti so veliko bolj zdrava in v prehrani ljudi povzročajo manj težav. Te kulture so bile tisočletja pred našim štetjem edine vrste žit, ki so jih ljudje poznali in uporabljali. Kasneje so bila dolga leta prezrta, predvsem zaradi nižjih pridelkov in razvoja tehnologije ter s tem posledično masovne proizvodnje pšenice. Razvoj številnih sodobnih bolezni, ki so tudi posledica gensko spremenjenih variacij poljedelskih naslednic, pa so te stare sorte ponovno postavila v ospredje. Tako si danes tiste prave ekološke pridelave brez teh kultur ne moremo predstavljati.

Žita botanično spadajo v družino trav, kamor pa ne spada ajda, čeprav jo običajno enako poimenujemo. Nekatera žita so ozimna žita in jih sejemo jeseni, saj potrebujejo po setvi in kaljivosti obdobje zmrzali. To so: BIO pira, BIO pšenica, BIO durum pšenica, BIO rž, BIO ječmen, BIO enozrnica, BIO dvozrnica in BIO horasan pšenica.

V zgodnjih spomladanskih dneh je čas za setev BIO ovsa, nekoliko kasneje, od sredine aprila dalje, pa pride čas še za setev ostalih žit, ki ne potrebujejo tako dolgega obdobja od setve do žetve. To so BIO koruza ter tudi BIO proso in BIO ajda. Ti dve kulturi sejemo tudi poleti, po žetvi.

Nekatera žita rastejo v ovoju, ki tudi po žetvi ostane in taka žita je potrebno oluščiti pred uporabo. Ovoj pa daje žitom dodatno zaščito pred zunanjimi vplivi in zato so ta žita bolj odporna na bolezni in škodljivce. Naša bio žita, ki rastejo v ovoju oz. plevah so pira, enozrnica, dvozrnica, oves in ječmen.

Žita imajo vsestransko uporabnost. V našem mlinu na kamen jih meljemo v sveže moke, zdrobe in otrobe. Žita pa niso primerna le za mletje, ampak iz njih delamo tudi kosmiče, kaše in testenine.

Bio oljnice →