Spravilo pridelkov je za vsakega pridelovalca tisto najbolj »magično« obdobje v letu. Podobno kot gospodinje s ponosom opazujejo razkošje svojih vrtov in se veselijo nabiranja sveže zelenjave, tako mi kmetovalci vse leto spremljamo dogajanje na naših njivah, vmes pogledujemo v temne oblake na nebu ter nestrpno pričakujemo kaj bo zraslo iz naših semen. Prva žetev se začne že konec junija, zadnja pa se odvija običajno v oktobru. Naša zadnja žetev v tem koledarskem letu je bila žetev ekološke ajde, ki je zaradi sušne jeseni letos dozorela nekoliko bolj zgodaj. Polje dozorele ajde je čudovitih živih barv – prav kot nalašč za barviti jesenski čas.
Žetev pa ni bilo naše zadnje opravilo na njivah v tem letu. Že veliko prej smo si morali pripraviti dober setveni načrt, od katerega je odvisna naša celotna letina v prihajajočem l. 2020. Zelo dobro je potrebno premisliti kaj, koliko in kje bomo sejali katero kulturo. Kot na vrtu, je tudi na poljih ključnega pomena pametno kolobarjenje. Če je lastnost tal na domačem vrtu ista, pa kmetovalci nimamo samo ene njive oz. le-te ne ležijo vedno na istih tleh. Vsaka tla namreč niso primerna za vsako kulturo ali vsaj niso najbolj ugodna za dobro rast, kar je pomemben dejavnik pri planiranju setve. Nadalje je potrebno znati poslušati kupce, upoštevati njihove želje in potrebe. Tako dober kmetovalec danes ni le agronom, ampak tudi ekonomist.
Naša polja so danes že posejana s bio žiti, ki morajo prezimiti. To so oves, ječmen, rž, pšenica, enozrnica, dvozrnica ter pira. Ostala polja smo posejali z deteljami ali prezimnimi mešanicami žit, da čez zimo ne bodo prazna. S stalno pokritostjo naših njiv preprečujemo vetrno erozijo in manjše izhlapevanje vlage iz tal. Pridobimo pa tudi nekaj organske mase za spomladansko setev.
Naše delo zunaj se je za letos tako zaključilo. Zdaj si želimo bele zime. Če se otroci veselijo snega zaradi snežnih norčij, se ga mi veselimo, da zaščiti naše poljščine pred nizkimi temperaturami.
