Description
Pšenično gladko moko dobimo z mletjem samega jedra zrna pšenice. Moka je po strukturi mehka in univerzalno uporabna za vse vrste peciva, keksov, biskvita, tortic ter peciva iz kvašenega in vlečenega testa. Enkratna je tudi za pripravo kruha brez gnetenja ter za razno slano pecivo.
Recepti iz pšenične bele moke
- Čokoladne rolce
- Palačinka iz pečice
- Kruh brez gnetenja
- Božični keksi
- Skutna torta
- Hrustljavi piškoti
Splošno o pšenici
Pšenica je nastala s križanjem več vrst žit in divje trave. Prvi gojeni vrsti sta bili enozrnica in dvozrnica na področju »rodovitnega polmeseca« pred več kot 10.000 leti pr.n.št. Navadna pšenica prihaja iz časov okrog 6.000 let pr.n.št. in se je kasneje širila v Severno Afriko in južno Sredozemlje. Dolga tisočletja je pridelava navadne pšenice zaostajala za pridelavo enozrnice, dvozrnice in ječmena. Uveljavila se je šele po 11. stoletju zaradi svoje donosnosti in priljubljenosti belega kruha. Pridelava navadne pšenice je danes razširjena po vsem svetu, kjer je le-to zaradi podnebja in rodovitnosti tal mogoče. Če spremljamo obdobje zrelosti od Avstralije do Bližnjega vzhoda, Evrope do Amerike, potem vidimo, da zaradi različnih letnih časov vedno nekje na svetu žanjejo pšenico.
Pšenica se poleg bele moke melje tudi v druge tipe mok pšenično polnozrnato moko, pšenično polbelo moko in pšenično črno moko. Pri mletju pa dobimo tudi pšenični zdrob, ki je odličen za otroški gris ter pšenične otrobe.























