Description
Pirino belo moko dobimo z mletjem samega jedra zrna pire. Moka je po strukturi gladka in univerzalno uporabna za vse vrste peciva, keksov, biskvita, tortic ter peciva iz kvašenega in vlečenega testa. Enkratna je tudi za pripravo kruha brez gnetenja ter za razno slano pecivo.
Recepti iz pirine bele moke
- Palačinka iz pečice z jagodičevjem
- Biskvit v kozarcu
- Pirini čokoladni mufini
- Štrudelj iz ajdove in pirine moke
- Posolanka
- Babičini domači skutni štruklji
- Kruh brez gnetenja
- Fit pizza
Splošno o piri
Pira je prastara vrsta pšenice in jo uvrščamo med t.i. pražita. Najstarejše najdbe pire izvirajo iz Bližnjega vzhoda. V Evropo se je prenesla pred 3.000 pr.n.št., najprej na vzhod, nato še v nemško govoreče predele. Pridelava pire se je v 20. stoletju precej zmanjšala predvsem zaradi manjših pridelkov ter težje pridelave. Pira raste tako kot enozrnica v ovoju, ki sicer predstavlja naravni ščit pred zunanjimi vplivi, vendar je potrebno žito pred uporabo oluščiti. V sodobnejši prehrani je pira ponovno pridobila na veljavi, največ pire pa se pridela ekološko. Že Hildegard von Bingen je piro uvrščala med varovalna in dietna živila.
Pira je eno najbolj koristnih in uporabnih žit. Poleg tega, da se melje v belo moko, piro meljemo tudi v druge tipe mok pirino polbelo moko in pirino polnozrnato moko.
Pri mletju dobimo tudi pirin zdrob in pirine otrobe, Piro tudi kosmičimo v pirine kosmiče. Oluščena in rahlo obrušena pira – pirina kaša – pa je odlična kot priloga.
