KošaricaArtiklov0

V nakupovalni košari ni artiklov.

Product was successfully added to your shopping cart.

Smo odvisni od sladkorja?

Sodelujemo tudi z nutricionistko Jeleno Dimitrijević, ki je pripravila zanimiv in poučen članek na temo odvisnosti od sladkorja ter kvalitetnih ogljikovih hidratov.

Naravni viri sladkorja, ki se v našem telesu uporablja za energijo, so ogljikovi hidrati. Ogljikovi hidrati se presnovijo v enostavne sladkorje, ki se potem vsrkajo v kri. Ta sladkor se imenuje glukoza in kri ima nalogo, da glukozo pripelje do vseh celic. Za to nalogo potrebuje tudi inzulin, ki se veže na receptorje na membrani celice in tako sproži signal, da se celica odpre in sprejme glukozo. Če pa zaužijemo preveč ogljikovih hidratov jih organizem spremeni v glikogen, ki ga shranjuje v jetrih in mišicah (iz glikogena ponovno nastane glukoza, ko ni dovolj glukoze v krvi oz. če ne zaužijemo dovolj hrane). Ta skupina makronutrientov je torej izjemno pomembna za normalno funkcijo našega telesa. Marsikdo misli, da je zasvojen z ogljikovimi hidrati in da jih ne bi smeli zaužiti v večjih količinah, v bistvu pa je zasvojen z dodanim sladkorjem in predelanimi oh. Niso vsi ogljikovi hidrati enaki, saj ni isto, če uživamo polnovredne oh (polnovredna žita, stročnice, sadje in zelenjava) ali dodan sladkor, tortice, ocvrti krompir, oluščen riž in druga predelana živila, ki tudi sodijo v skupino ogljikovih hidratov.

Zato je popolnoma napačno in neodgovorno svetovati izogibanje ogljikovim hidratom, s trditvami, da redijo, povzročajo zasvojenost in hitro zvišajo raven sladkorja. Moramo jih razdeliti in pravilno poimenovati ter se naučiti kateri so za nas primerni in kateri niso. Seveda, da zajtrk, ki je sestavljen iz bele žemljice, margarine, marmelade z veliko belega sladkorja in z belo kavo ni kakovosten zajtrk. Namesto tega si lahko postrežemo polnovredni pirin ali ajdov domači kruh z namazom iz stročnic in s kalčki. Oba sta sestavljena iz veliko ogljikovih hidratov, razlika pa je kljub temu več kot očitna. Zato ne smemo metati v isti koš vseh ogljikovih hidratov, saj so polnovredni ogljikovi hidrati najpomembnejši vir energije za naše telo. Različne vrste polnozrnatega kruha, riža, krompirja, žit in stročnic so in še vedno predstavljajo osnovno hrano za zdravo življenje milijardam ljudi po celem svetu, ki skoraj, da ne poznajo sodobnih bolezni, odvisnosti in debelosti. Poleg energije nas uživanje različnih kakovostnih ogljikovih hidratov oskrbi tudi z zadostnimi beljakovinami (esencialnimi aminokislinami), maščobami, vitamini, minerali in vlakninami. S celovito rastlinsko hrano hitro napolnimo želodec ter občutimo sitost.

Vir: https://healthdaddy.org/break-sugar-addiction/.

Čeprav obstaja prepričanje, da se ogljikovi hidrati hitro spremenijo v maščobe to v praksi ne drži, saj za pretvorbo telo potrebuje 30 % vnesenih kalorij. Če boste jedli polnovredne ogljikove hidrate brez dodajanja maščob in živil z velikim deležem maščob ter rafinirane ogljikove hidrate se ne boste hitro zredili. Pazljivi pa moramo biti, ko kupujemo hrano. Skoraj vsa industrijsko pripravljena hrana in pijača vsebujeta dodan sladkor. In tukaj lahko govorimo o slabih ogljikovih hidratih, ki v preveliki količini povzročajo ❗resne težave. Poleg belega sladkorja in drugih industrijsko pridobljenih sladkorjev je fruktoza v koncentrirani obliki zelo nevarna za naše zdravje. Fruktoza je sladkor, ki ga najdemo tudi v sadju in zelenjavi, ampak je tam ujeta v težko prebavljive vlaknine, tako da je z uživanjem celovitih rastlin nemogoče zaužiti preveč fruktoze. Če pa pijemo gazirane sladke pijače, dodajamo različne fruktozne sirupe, uživamo pripravljeno hrano, omake, namaze ipd. pa bomo hitro v težavah. Fruktoza ne aktivira hormona inzulina in posledično ne leptina, ki možganom sporoča občutek sitosti. Po zaužitju fruktoze, ki se presnavlja v jetrih, se zgodi sprememba v škodljiv lipoprotein zelo majhne gostote, ki predstavlja osnovo za nastanek maščobnih celic in kopičenje maščobe. Tudi sečna kislina, ki jo povezujemo s putiko in hipertenzijo, je produkt presnove fruktoze.


Torej, ni se treba bati kakovostnih škrobnatih živil, sadja in zelenjave, saj so to živila od katerih smo biološko odvisni in ustvarjenji za njihovo uživanje. Prehrana bogata s polnovrednimi škrobnatimi živili, sadjem in zelenjavo omogoča tudi športnikom odlične rezultate in hitro regeneracijo. Od sadja, zelenjave, stročnic in žit ne moremo postati odvisni. Lahko pa od sladkih in predelanih živil, ki na naše telo delujejo kot droge.

“Sladkor sproži izločanje naravnih opiatov v možganih, prav kakor čokolada” - Neal Barnard.




V bistvu naše celice imajo opiatne receptorje, na katere se vežejo endorfini (bratranci morfina in heroina, ki delujejo z blažjim učinkom). Endorfini aktivirajo dopaminski sistem za ugodje, tako da se potem počutimo prijetno in sproščeno. Sladkor (kot tudi čokolada, športne aktivnosti, droge …) tudi aktivira ta sistem in zaradi tega je zelo težko prenehati uživati to predelano snov. Učinek sladkorja vedno okrepi, če je zraven še nekaj maščobe. Industrija hrane to zelo dobro ve, zaradi tega nas tudi omamlja s to kombinacijo živil, da bi kupovali vedno več njihovih izdelkov.

Nutricionistka Jelena Dimitrijević navaja rešitve za premagovanje odvisnosti od sladkorja:
1. Zavedati se je treba svoje odvisnosti in se zavesno odločiti, da jo bomo transformirali. Nekaj dni zapisujemo kdaj, kaj in koliko sladkarij pojemo (v to skupino ne sodi sveže sadje). Tako bomo lahko ugotovili vpliv čustev na naše prehranske vzorce, in ali je sladkorna odvisnost povezana tudi z inzulinsko rezistenco, prisotnostjo glivic in različnih parazitov, pomanjkanjem serotonina in dopamina ali kemično odvisnostjo od aktivacije dopamina, ki povzroča ugodje v telesu, pomanjkanjem proteinov, težavami s spanjem, depresijo, pomanjkanjem določenih nutrientov … Vsekakor se je treba posvetovati s strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo pri odkrivanju vzrokov.
2. Pospravite iz kuhinjske omare, predalov, hladilnika, polic vso predelano, nezdravo hrano in sladkarije. Ko očistite svoj bivalni prostor od vsega, kar bo povzročilo sladko hrepenenje se začne proces zdravljenja.
3. Začnite uvajati nove navade. Namesto odpiranja vrečke piškotov in začasnega užitka v njihovem okusu po napornem delu ali stresni situaciji, izberite novo aktivnost. Recimo lahko greste na sprehod,… Če ste navajeni, da nekaj grizljate, ko ste pred televizorjem, se učite, delate … spremenite te navade (lahko jih na začetku zamenjate za zdrave prigrizke, kot so sadje in zelenjava, skodelica čaja …).
4. Namesto sladkarij začnite uživati več svežega sadja, ki ga ne mešate z drugimi živili, temveč ga uživate kot samostojen obrok ali malico. Uživajte le polnovredno hrano z veliko vlaknin
(sadje, zelenjava, stročnice, polnovredna žita, nekaj semen in oreščkov).
5. Naj je tudi v vsakem obroku nekaj grenke zelenjave ali pred glavnim obrokom spijemo 1 čž brezalkoholne švedske grenčice, ker grenkoba zmanjša željo po sladkem.
6. Uživajte rastlinska živila, ki so bogata z železom, kalcijem, magnezijem, kromom in cinkom ter živila, ki spodbujajo tvorbo serotonina.
7. Uporabljajte začimbe kot so: koriander, cimet, muškatni orešček, klinčke in kardamom, ki zmanjšujejo hrepenenje po sladkem.
8. Izogibajte se uporabi umetnih sladil, saj spodbujajo odvisnost od sladkorja in po nepotrebnem aktivirajo izločanje inzulina.
9. Počivajte, meditirajte, poskrbite za kakovosten spanec, redno se ukvarjajte s športom, bodite čim več v naravi, uživajte polnovredna živila.
10. Krom s cimetom, gurmar, vitamini B kompleksa, probiotiki, L-glutamin so nekatera prehranska dopolnila, ki zelo pomagajo pri reševanju odvisnosti od sladkorja.
11. Ne pozabimo na zadostno pitje vode.
12. Vedno je treba imeti zdrave prigrizke s seboj (sveže sadje, sveža zelenjava ali nekaj oreščkov).
13. Sladkor se skriva pod različnimi imeni in je iz tega razloga treba znati brati deklaracije. Če se želimo rešiti sladkorne odvisnosti je zelo pomembno, da imamo absolutno sladkorno abstinenco minimalno 3 tedne (toliko časa je namreč potrebno, da se rešimo odvisnosti) lahko tudi več. To pomeni, da ne bomo zaužili nikakršnih dodanih sladkorjev, tudi tistih ne, ki jim danes pravijo, da so zdrave zamenjave za klasičen sladkor (poleg belega sladkorja izločimo tudi: suho sadje, rjavi sladkor, trsni sladkor, mascovado, rapadura, kokosov sladkor, agavin sirup, koruzni sirup, fruktozno - glukozni sirup, javorjev sirup, rižev, pšenični, pirin, ječmenov slad, datljev sirup, zgoščen jabolčni sok, grozdni sirup, dekstroza, eritritol, maltitol, sorbitol, izomalt, manitol, laktitol, brezovo sladilo (ksilitol), stevija, aspartam (E951), saharin (E954), ciklamat (E952), umetno pridobljen manitol (E421) in sorbitol (E420) …).

Besedilo je pripravila:
Jelena Dimitrijević,
certificirana nutricionistka,
holistična svetovalka za zdravo življenje
svetovanje@hranazazivljenje.si
www.hranazazivljenje.si

Dodaj odgovor